Vitamin C + Vitamin D3 5000 IU GRATIS

Po količini naj bi človek potreboval od vseh vitaminov, največ ravno vitamin C oziroma askorbinsko kislino. Pomanjkanje vitamina C se pokaže kot skorbut, včasih so za njim najbolj trpeli mornarji, ki so bili več mesecev na morju in niso imeli dostopa do sadja in zelenjave. Biološko aktivna oblika vitamina C je torej L-askorbinska kislina, ki je močan reducent. Rastline in večina živali lahko askorbinsko kislino sintetizirajo same iz glukoze preko vmesnih produktov. Slednjega procesa nekateri sesalci, vključno z ljudmi, niso zmožni, zato so zanje edini viri askorbinske kisline sveže sadje in zelenjava (paprika, citrusi, jagodičevje, zelena zelenjava,..), pozimi pa predvsem zelje in krompir. Kuhanje in toplotna obdelava vsebnosti vitamina C v živilih še zmanjšujejo, zato je predvsem sadje priporočljivo uživati surovo.

V telesu ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sodeluje v procesu tvorbe kolagena, ki je potreben za normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni, kože in zob, poznana pa je tudi njegova antioksidativna vloga, kar pomeni da ščiti strukture v telesu pred oksidativnim stresom. Vitamin C obenem prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema in zmanjšani utrujenosti oz. izčrpanosti. Pomemben je pri absorpciji in metabolizmu hranil.

Tako npr. podpira absorpcijo nehemskega železa (iz živil rastlinskega izvora), prav tako pa tudi podpira obnovo reducirane (delujoče) oblike vitamina. Zaradi vseh funkcij v našem telesu je ta vitamin izrednega pomena za ohranjanje našega zdravja.

Referenčne vrednosti za vnos vitaminov in mineralov navajajo za odraslo osebo nekje 100 mg vitamina C na dan. Potrebe so višje pri športnikih, kadilcih, nosečnicah in doječih materah ter bolnikih s kroničnimi boleznimi, zlasti pri uporabi kortikosteroidov. Zmanjšane vrednosti askorbinske kisline v krvi so ugotovili pri različnih vnetjih, virozah, po možganski kapi, pri alkoholnem hepatitisu, cirozi in karcinomu jeter, virusnem hepatitisu, sladkorni bolezni in arterijski bolezni koronarnih žil. Povečana potreba po askorbinski kislini se pojavi tudi pri stresu in različnih travmah, ker pride do padca koncentracije v krvi.

Askorbinska kislina poveča absorpcijo železa (Fe2+) v gastrointestinalnem traktu ter regulira privzem celičnega železa in njegov metabolizem. Askorbinska kislina ima vpliv na status zalog železa v telesu, a ne more privesti do kopičenja toksičnih vrednosti le-tega pri zdravih ljudeh. Rastlinsko hrano je smiselno uživati skupaj s hrano, bogato z vitaminom C, saj se le tako vsrka večji delež železa iz nje. Istočasno se ne sme piti pravega čaja in kave ter uživati soje, polnovrednih žitaric ali oreškov. To se predvsem toplo priporoča vegetarijancem in veganom.

Zaužito količino vitamina C je dobro povečevati tudi z leti, saj igra zelo pomembno vlogo pri nastajanju kolagena v telesu. Ko zaužijemo hrano, bogato z vitaminom C, se količina nastajanja kolagena lahko poveča kar za 6x!

Vitamin C je nujno potrebna snov za tvorbo kolagena v telesu, brez njega ga telo preprosto ne more proizvesti. V telesu se kombinira z različnimi aminokislinami, npr. glicin, lizin in prolin. Kljub temu, da ima naše telo lahko na voljo dovolj teh aminokislin, ki so nujno potrebne za gradnjo novega kolagena, ga brez zadostnih količin vitamina C ne more ustvariti.

Naše telo nenehno proizvaja kolagen za vzdrževanje in popravilo vezivnega tkiva, ki ga izgubljamo zaradi vsakodnevne obrabe in poškodb, ki jih povzročajo prosti radikali. Brez vitamina C je tvorba kolagena prekinjena, kar se lahko pokaže v številnih težavah po celem telesu (razpokana koža, bolečine v sklepih in mišicah, lomljivi lasje in nohti).

Toksičnost askorbinske kisline je relativno majhna, pri aplikaciji 2000 – 4000 mg vitamina C/dan se lahko pojavi iritacija gastrointestinalnega sistema. Najpogosteje se kaže kot trebušni krči in diareja, ki pa je posledica osmoze zaradi neabsorbirane askorbinske kisline.

Zgornja meja vnosa za vitamin C sicer ni določena, iz raziskav pa je razvidno, da količine okoli 1000 mg na dan večinoma ne povzročajo težav, je pa učinkovitost absorpcije vitamina C pri višjih vnosih od 1000 mg bistveno zmanjšana. Odvečen vitamin C se izloča z urinom ali blatom.

Gre za skupino v maščobitopnih vitaminov – kalctriolov, ki imajo v telesu različne biološke funkcije. Za človeka sta najbolj najpomembnejša D2 (ergokalciderol) in D3 (holekalciferol). Vitamin D (kalcitriol) je na za človeka pomemben predvsem za normalno delovanje mišic, za ustrezno rast zob in kosti (uravnava metabolizem kalcija) ter za normalno delovanje imunskega sistema in za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni.

Po načinu delovanja in po strogi definiciji vitamin D pravzaprav ne sodi med vitamine ampak med hormone. Ravno zato, ker ga naše telo lahko sintetizira samo, ko kožo izpostavimo sončnim žarkom, ga imenujemo tudi sončni vitamin.Telo torej lahko pridobi vitamin D z izpostavljanjem kože sončnim žarkom,  z mešano in uravnoteženo prehrano bogato z vitaminom D, s prehranskimi dopolnili ali pa z živili, ki so obogatena z vitaminom D. Razen poleti, potrebe po vitaminu D težko pokrijemo z izpostavljanjem sončnim žarkom ter tudi s prehrano samo ga je zelo težko vnesti v zadostnih količinah. Zato se svetuje dopolnjevanje s prehranskimi dopolnili!

Gre za v maščobi topen vitamin, zato naš izdelek vsebuje tudi žafranikovo olje (bogato z omega-6 maščobami), ki omogoča boljšo absorpcijo vitamina D v telesu.

Še pred leti je veljalo priporočilo 5 μg vitamina D na dan, novejša priporočila pa že svetujejo za vse od 1 leta dalje 20 μg vitamina D na dan (DACH, 2017). Naš vitamin D3 ima v enem odmerku kar 50 μg, kar pomeni še enkrat več od priporočljivega (oz po starejših priporočilih je to 1000% PDV). https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/referencne_vrednosti_za_vnos.pdf

Oba lahko pridobimo iz prehrane, ergokalciferol (D2) je v hrani rastlinskega izvora, vsebujejo pa ga tudi glive in nevretenčarji, holekalciferol (D3) pa v hrani živalskega izvora. Holekalciferol lahko naše telo sintetizira tudi samo (80 %), s stikom kože in ultravijoličnih žarkov (UV) sonca.

V globljih plasteh kože namreč nastaja iz holesterola (7-dehidroholesterola). Za ta proces je nujen holesterol, da lahko D3 sploh nastane.

Holekalciferol in ergokalciferol sta neaktivni obliki vitamina D, za aktivacijo sta potrebni dve zaporedni hidroksilaciji. Prva poteka v jetrih (iz holekalciferola nastane 25-hidroksiholekalciferol, iz ergokalciferola pa 25-hidroksiergokalciferol). Z drugo hidroksilacijo, ki poteka v ledvicah pa že nastaneta obe aktivni obliki D2 in D3. Včasih je veljalo, da je D3 bolj aktivna oblika od D2, danes pa že vemo, da je D2 pri človeku enako aktiven kot D3, oba pa se iz hrane absorbirata v tankem črevesu.

Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in fosfatov in je nujno potreben za normalno rast in mineralizacijo kosti in zob. Za optimalen učinek vitamina D je potreben ustrezen vnos kalcija in velja tudi obratno. Delovanje vitamina D (kalcitriola) obsega uravnavanje homeostaze kalcija (Ca) in fosforja (P) in s tem vpliva na zdravje skeleta, natančneje vpliva na absorpcijo Ca in P, resorpcijo Ca in P iz kosti in izločanje Ca in P preko ledvic. Absorpcija kalcija pa ni odvisna le od vitamina D ampak tudi od samega vnosa kalcija (če pride do primanjkljaja kalcija, bo absorpcija večja, drugače manjša).

Pomanjkanje po vitaminu D narašča po celem svetu in se smatra kot globalni javnozdravstveni problem! Do večjega pomanjkanja prihaja predvsem v času zime, ko je endogena sinteza s soncem okrnjena. Med bolj ogrožene skupine se štejejo dojenčki, nosečnice (povečano tveganje za pojav povišanega krvnega tlaka, pojav beljakovin v urinu in nosečniške sladkorne  bolezni) in doječe matere ter starejši. Pri dojenčkih in majhnih otrocih se kot simptom pomanjkanja kaže rahitis à noge na ”O”, deformacija prsnega koša in kosti glave zaradi kasnejšega zaprtja lobanjskih kosti. Zato dojenčki in majhni otroci dobivajo kapljice z D vitaminom, saj vsebnost le tega v materinem mleku ne zadošča za pokrivanje potreb. Pri odraslih so simptomi pomanjkanja predvsem motnje uravnavanja vsebnosti kalcija in fosfatov (znižano do te mere, da ogroža zdrav razvoj in rast kosti) ali na splošno demineralizacije kosti, osteoporoza in osteomalacija (mehke kosti), lahko pa so simptomi tudi mišična oslabelost, paradontoza, rak, shizofrenija in depresija, infekcije, osteoartritis, srčno-žilne bolezni, razne avtoimune bolezni (diabetes,..) in celo astma.

Razlogov je lahko več, med drugim nezadostna izpostavljenost sončnim žarkom in uporaba sončne kreme (to ne pomeni, da uporabo sončne kreme odsvetujemo!), dojenje (izgube preko dojenja), nezadostni vnos s prehrano, razne okvare jeter in ledvic (jetra = presnovni bazen vitamina D, v ledvicah nastaja aktivna ali neaktivna oblika), jemanje zdravil, ki zavirajo absorpcijo vitamina D, pigmentacija kože (temnejša koža slabše tvori vitamin D) ter razni malabsorpcijski sindromi (Chron, celiakija, itd.). Pri večini ljudi v razvitem svetu je pokrivanje potreb po vitaminu D slabo in nezadostno, ne le pozimi pač pa celo leto, saj je vedno manj gibanja na prostem in vedno večja je uporaba sončnih krem. Pomanjkanje lahko že med nosečnostjo povzroči osteomalacijo pri materi in rahitis pri novorojenčku, starejši pa imajo že na sploh slabšo absorpcijo iz črevesja in manjšo tvorbo aktivne oblike vitamina D (za 50 %) z endogeno sintezo pod UV žarki, zaradi tanjše povrhnjice kože. Pri njih je tako tveganje za krhke kosti in zlome še toliko večje.

Zaradi večmesečnega uživanja vitamina D v odmerkih, ki 10x presegajo priporočeno dnevno količino (PDV = 20 μg vitamina D), se v krvi zveča koncentracija kalcija. Prvi simptomi so slabši tek, slabost, bruhanje, močna žeja, povečana pogostost odvajanja urina, šibkost in utrujenost, živčnost in zmedenost ter povišan krvni tlak. Kalcij se odlaga v telesu, predvsem v ledvicah, kjer lahko povzroči trajno okvaro. Moteno je delovanje ledvic. Zaradi tega beljakovine prehajajo v seč, v krvi pa se zviša raven sečnine, ki je odpadna snov. Bolnik mora prenehati z dodajanjem vitamina D in uživati s kalcijem revno prehrano, na ta način se zniža raven kalcija v telesu. Prekomerni  vnos  vitamina D ni možen s prekomerno izpostavljenostjo soncu, možen pa je z vnosom prehranskih dopolnil z visokimi odmerki vitamina D. Stanje vitamina D v organizmu se najlažje ugotovi na podlagi koncentracije 25-hidroksi vitamina D v krvni plazmi, take preiskave se izvajajo v biokemijskih laboratorijih. Zato se po dolgotrajnem uživanju večjih količin vitamina D v obliki prehranskih dopolnil odsvetuje dodatno uživanje vitamina D iz drugih virov in se priporoča spremljanje ravni vitamina D v krvi!