STRES

Kaj je stres?

Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na morebitno škodljiv stresni dejavnik, ki začasno zamaje človekovo notranje ravnovesje. Ljudje smo si različni, zato se bo vsak izmed nas na dogodke različno odzval. Po podatkih Svetovne Zdravstvene organizacije se vsaka tretja oseba redno srečuje s simptomi stresa, bolezni povezane s stresom pa so vzrok za 70-90 % vseh obiskov pri zdravniku. Večina sprememb v našem telesu, povezanih s stresom, je posledica stimulacije simpatičnega živčnega sistema, zlasti odziva na boj ali beg. Pri akutnem stresu ta odziv sproži sproščanje snovi, imenovanih kateholamini, ki vključujejo adrenalin, noradrenalin in kortizol, iz nadledvičnih žlez. Te snovi telo pripravijo, da se odzove na takojšnjo nevarnost s povišanjem srčnega utripa, povečanjem količine prenosa kisika v možgane, širjenjem krvnih žil v skeletnih mišicah in zvišanjem ravni glukoze v krvi. Pri kroničnem stresu pa nenehno spodbujanje odziva na boj vodi v stalno povišano proizvodnjo in izločanje kateholaminov. To ima različne fiziološke posledice kot so hiperglikemija (lahko privede do diabetesa tipa II), hipertenzija  (lahko privede do bolezni srca in ožilja), slabše pomnjenje in miselni procesi, (vodi v nihanje razpoloženja, slabo koncentracijo, vznemirjenost, depresijo in tesnobo) zmanjšanje delovanja imunskega sistema (povečano tveganje za nastanek bolezni), prezgodnje sivenje las, debelost (neposredni mehanizmi zaradi katerih ljudje jedo več in posredno z zmanjšanjem trajanja spanca in telesne aktivnosti).

Poleg slabega, ločimo tudi dobri stres, ki pa človeku predstavlja vzpodbudo, večjo motiviranost in učinkovitost. Kratkotrajni stres na človeka vpliva spodbudno: spodbuja tvorbo novega spomina, kreativno razmišljanje, dinamičnost, motiviranost za delo – pozitivni stres. Dolgotrajen ali ponavljajoč intenziven stres brez ustreznega počitka in obnove organizma pa utruja in vodi v izčrpanost. Pozitivni stres za človeka ni škodljiv, negativni pa lahko vodi v bolezen. Posebej škodljiv za zdravje je intenziven kronični stres, pri katerem gre kot že omenjeno za stalno povišano izločanje kortizola, kar pa lahko vodi v:

• – presnovne spremembe in bolezni (sladkorna bolezen, zvišana raven maščob, debelost);
• – zmanjšano sposobnost imunskega odziva (imunska oslabitev);
• – psihične znake (lahko se kažejo kot napetost, razdražljivost, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje volje, neorganiziranost, težave s spanjem, težave v odnosih in medsebojni komunikaciji, občutek nemoči, tesnoba, depresija …). 

Kako prepoznamo stres?

Stres se lahko kaže na več načinov npr. kot trema, napetost, razdražljivost, površnost, žalost, občutek obupa nemoči, oteženo dihanje, glavobol, bolečine v prsih, utrujenost in izčrpanost, slabost, težave s spanjem, itn. Vpliva lahko tako na čustva, vedenje ali mentalno stanje človeka.  

Kako si lahko pomagamo?

Ko se soočite s stresnim dejavnikom, je pobeg v naravo najboljša rešitev. Veliko telovadite (vendar ne preobremenite vaših mišic in sklepov), raztezajte svoje mišice in hodite v naravo na svež zrak.

Vedno ni mogoče preprečiti stresnih dejavnikov vendar pa lahko spremenimo način odziva na stresne dogodke. Če pravočasno prepoznamo simptome stresa, si lahko pomagamo na več načinov in s tem znižamo koncentracijo stres povzročajočih hormonov v krvi. Najpomembneje je, da prepoznamo kaj in kdo nam povzroča stres in kako se na to odzivamo. Takim dejavnikom se je potem dobro čim bolj izogibati. Tako na primer veliko ljudem pomaga, če zamenja službo ali pa si uredi okoliščine na delovnem mestu, ker je to po navadi največji stresni dejavnik.

V nadaljevanju pa bo jasno navedena tudi vloga prehrane pri preprečevanju in odpravljanju stresa, ter vloga probiotikov in črevesne mikrobiote pri našem počutju in razpoloženju.

Stres in prehrana?

V stresnem obdobju ljudje velikokrat zamenjajo količino in vrsto hrane ki jo uživajo. V raziskavah so ugotovili, da ženske v času stresa pogosteje posegajo po sladki hrani (najpogosteje čokoladi), poleg tega pa zaužijejo manj sadja in zelenjave. Nekatere raziskave so odkrile, da ljudje pod stresom uživajo več visoko kaloričnih sladic in mastnih prigrizkov poleg glavnih obrokov, znižali pa so tudi raven telesne aktivnosti. Če omenimo še količinski vnos hrane, je bilo ugotovljeno, da se ženske na stres pogosteje odzovejo s povečanim vnosom hrane, medtem ko moški prej posežejo po alkoholu in cigaretah. Nekateri pa pod stresom zmanjšajo vnos živil, kar lahko sproži drugačne posledice.

Z drugo raziskavo so želeli preveriti kakšna je razlika v izbiri živil med stresnim obdobjem pri ženskah. Razdelili so jih v 2 skupini, 1. skupina je dobila za rešiti nerešljivo, 2. pa rešljivo računsko nalogo. Vsaka študentka je imela na voljo različne prigrizke (arašidi, m&m bonboni, čips, grozdje), ki jih je med reševanjem lahko užila. Ugotovili so, da je skupina, ki je imela nerešljive računske naloge občutila veliko večji stres in zato pojedla več m&m bonbonov in manj zdrave alternative (grozdje), kot skupina ki je reševala rešljivo nalogo in bila tako pod skoraj ničelnim stresom. Razlik ni bilo opaziti pri uživanju slanih prigrizkov.

V zadnji raziskavi so preverjali prehranjevalne navade in telesno aktivnost študentov pred in med izpitnim obdobjem. Število študentov, ki so pred izpitnim obdobjem poročali o tem, da je njihova prehrana uravnotežena in jim je mar za to kar zaužijejo, se je v času izpitnega obdobja pomembno znižalo. Poročali so o povišanju telesne mase pri obeh spolih med izpitnim obdobjem. Pri ženskah se je ta povečala za 310 g, pri moških pa 350 gramov. Vnos energije in hranil se po večini ni bistveno spremenil. Do večje spremembe je prišlo le pri moških, ki so med stresnim obdobjem zaužili manj beljakovin in železa. Pri obeh spolih pa je stres vplival na zmanjšanje telesne aktivnosti, trajanja spanca in kvalitete spanca.V splošnem lahko vidimo, da imajo posledice stresa več škodljivih kot koristnih učinkov, zato je dobro, da se z njim začnemo spopadati v zgodnjem obdobju življenja in ga poskušamo čim bolje nadzorovati.

Kaj lahko torej povzamemo iz vseh teh študij? Med stresom telo hitreje porablja hranila kot takrat, ko nismo pod stresom, zato je zelo pomembno, da so obroki redni (večkrat po malo),predvsem pa, da je izbira živil zdrava. Naj ta izbira zajema čim manj kofeina in alkohola, hrane, ki je bila pripravljena vnaprej ter hrane iz bele moke in dodatnim sladkorjem, ker to zmanjšuje telesno odpornost. Pomemben je tudi način hranjenja ter okolje v katerem se prehranjujemo. Med hranjenjem je potrebno biti sproščen, hrano zauživati počasi in jo dobro prežvečiti. Svetuje se zauživanje hrane bogate z vitamini A, B, C in E, kalcijem, flavonoidi, magnezijem, selenom in esencialnimi maščobnimi kislinami.

Možgani in črevesje – dvosmerna komunikacija?

Najprej razčistimo kaj pomeni mikrobiom – gre za združbo raznolikih mikroorganizmov, ki živijo v telesu in naseljujejo našo kožo, sluznice in telesne tekočine. Sestavljen je iz tisočih različnih tipov bakterij, tako »dobrih« kot »slabih«. Zdrav mikrobiom podpira rast koristnih bakterij in preprečuje razrast slabih bakterij. S staranjem postaja mikrobiota manj raznovrstna, kar naj bi doprineslo h kroničnemu vnetju. Moteno zdravo ravnovesje bakterij ne vpliva le na kronično vnetje, ampak lahko vodi tudi do bolezenskih simptomov v telesu in na možganih. Da ustvarimo ali ohranimo zdrav mikrobiom in podpiramo dobro zdravje, je ključnega pomena imeti koristne bakterije.

Črevesje ima lasten živčni sistem, ki opravlja tako pomembno funkcijo kot možgani in ga pogosto imenujemo drugi možgani. Črevesje in možgani med seboj ves čas komunicirajo preko osi »mikrobiota-črevesje-možgani«, zato vse kar se dogaja v črevesju vedo možgani in obratno.

Stres in probiotiki?

Uživanje probiotikov lahko zmanjšuje psihološke simptome pri stresu, depresiji in tesnobi. V raznih študijah so že dokazali vpliv črevesnih mikroorganizmov na delovanje osrednjega živčnega sistema ter da dodajanje probiotikov lahko pozitivno vpliva na razpoloženje in psihološke sindrome, kot sta depresija in tesnoba.

Kako pomembna je mikrobiota za razpoloženje človeka pove tudi ena izmed raziskav kjer so izvedli transplantacijo črevesne mikrobiote z osebe z depresijo na zdravo osebo. Po transplantaciji črevesne mikrobiote so se pri osebi, ki je bila prej zdrava pokazali znaki depresije. Tudi Valles-Colomer  je leta 2019 v svoji raziskavi ugotovil, da imajo ljudje z depresijo znižane ravni bakterij rodov Coprococcus in Dialister. Raziskovalci so torej odkrili, da osebe, ki nimajo dovolj koristnih črevesnih bakterij v črevesju lahko občutijo tesnobo, depresijo ter tudi upad spomina. Znanstveniki z univerze Cork pa so ugotovili, da pri pojavu anksioznih motenj sodelujejo tudi določeni regulatorji genov v možganih. Nanje pa vplivajo bakterije, ki so v črevesju. Takšne raziskave torej pričajo o pomembnosti povezave med črevesno mikrobioto in našim mentalnim zdravjem.

Prvi korak, ki ga lahko naredimo pri občutkih stresa, anksioznosti ali depresije, je torej uživanje polnovredne, uravnotežene, zdrave prehrane in živil, ki vsebujejo probiotike in prebiotike, da si priskrbimo ustrezno črevesno mikrobioto. Probiotične bakterije so prisotne v marsikateri hrani, ki bi jo bilo dobro redno uživati: to so probiotični jogurt, kefir, kislo zelje, itd.

Probiotiki delujejo na način, da znižajo nivo kortizola (stresni hormon) in zvišanjo nivo serotonina (hormon sreče) ter oksitocina, zato se zmanjšajo simptomi stresa, tesnoba in depresija. Po zaužitju se probiotiki pritrdijo na črevesno sluznico in vplivajo na mikrobioto človeka. Posebej koristni so pri osebah, ki so veliko v stresu, saj je pri teh osebah pogosto opaziti neravnovesje v črevesju.

Med psihobiotike uvrščamo tako probiotike kot prebiotike. Probiotiki so koristni mikroorganizmi za zdravje človeka, medtem ko so prebiotiki prehranske vlaknine, ki spodbujajo rast in preživetje probiotikov.

Za zdravo mikrobioto v našem telesu pa lahko poskrbimo tudi s splošnim zdravim načinom življenja in ne le s prehrano. Lahko se priučite meditacije, hodite na jogo, na sprehode v naravo itd. Poskušajte se izogibati stresnim situacijam. Ni treba, da naredite vse, kar morda mislite, da morate. Pomislite, čemu se lahko izognite.

PROBIOTIK STRES – hitra in učinkovita rešitev

Probiotik Stres je prehransko dopolnilo, ki vsebuje širok spekter probiotikov, prebiotik ter vitamin B6 in B9. Cilj formule je podpora in ugodnejše ravnovesje črevesne mikrobiote. Vsebuje več vrst probiotikov (10 različnih sevov probiotikov) s širokim spektrom in visoko vsebnostjo CFU (vsaka kapsula vsebuje 10 milijard kultur), prebiotike (vlaknina) in nutricevtike (vitamin B6, B9), ki delujejo v sinergiji s probiotiki in krepijo njihovo delovanje. Zanje obstajajo številne dokazane podporne in zdravstvene koristi za človeški organizem (prispevajo k normalni rasti kosti in normalnemu delovanju imunskega sistema ter nevrološkega delovanja). Dodani rastlinski inulin (prebiotik) zagotavlja dolgo in stabilno življenjsko dobo koristnim bakterijam (predstavlja vir hrane za probiotike).

Izdelek je namenjen odraslim, primeren pa je tudi za vegane (kapsule so veganske, brez GSO, imajo halal in košer certifikat). Nosečnice, doječe matere in osebe, ki uživajo zdravila  naj se pred uporabo posvetujejo s svojim zdravnikom.

Jemanje probiotikov se priporoča preventivno za urejanje prebave, obvezno v primeru zdravljenja z antibiotiki (le ti namreč porušijo ustrezno razmerje koristne mikrobiote v črevesju), v primerih črevesnih bolezenskih stanj in črevesnih težav na splošno ter v primeru povečanega stresa in slabega počutja (občutek tesnobe, razdražljivosti, depresije, itd.). Dodan vitamin B6 in B9 še dodatno vplivata na psihološko delovanje ter tako učinkovito obvladovanje stresa in anksioznosti.

Izdelek je zapakiran v pretisni (Triplex) omot, ki omogoča boljše shranjevanje in daljšo življenjsko dobo probiotikov (preprečuje vdor vlage). Probiotične kulture se nahajajo v kapsulah, ki so odporne na želodčni sok, kar pomeni, da jih po zaužitju želodčna kislina ne razgradi v celoti ampak prehajajo naprej do črevesja, kjer bo absorpcija in potem sam učinek probiotikov na človeško telo, najučinkovitejši. Ovoj kapsule je iz rastlinske celuloze in je zasnovan za naravno razgradnjo.

NAKUP IZDELKA