Selen + Vitamin ACE

Selen predstavlja za človeka esencialen element, ki se v hrani nahaja v več organskih in anorganskih oblikah. Pojavlja se v obliki seleno-aminokislin npr. selenometionin in selenocistein, ali pa v anorganskih oblikah npr. natrijev selenid in natrijev selenat. Vlogo ima tudi pri mehanizmu delovanja ščitničnih hormonov, kjer deluje v tesni povezavi z jodom. Selen je pomemben tudi pri regulaciji celične rasti in vzdrževanju plodnosti. Epidemiološke študije namigujejo, da ima selen direkten antikarcinogeni in zaščitni učinek. Še posebno učinkovito naj bi selen učinkoval na rakave celice na koži, pljučih, prostati in črevesju. Ugotovljeno je bilo tudi, da ima selen pri zaščiti telesnih maščob pred oksidacijo sinergističen učinek s tokoferoli oziroma vitaminom E. Enako deluje sinergično z vitaminom C, namreč selen aktivira encim, ki je pomemben za regeneracijo vitamina C. Ta pa spodbuja rast las in skrbi za zdravje celic. Kot antioksidant, ki ščiti telo pred prostimi radikali pa s tem pomaga tudi pri zmanjševanju gub in bolj zdravemu videzu kože. Tako selen kot vitamin C in E veljajo za pomembne antioksidante in so nujni za dobro imunsko zdravje, s tem pa pripomorejo k zmanjšanju prehladov in okužb.

Selena v telesu ne potrebujmo veliko, nekje 70 – 100 μg na dan, a je kljub temu kot že omenjeno, nujen za sesalce in nekatere rastlinske vrste. Spodbuja presnovo v telesu in ga ščiti pred škodljivim vplivom prostih radikalov, saj je glavna sestavina vsaj treh antioksidativnih encimov.

Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, je za živila, ki imajo visoko vsebnost selena odobrila naslednje zdravstvene trditve, ki se lahko uporabljajo na označbah teh živil:

– ima vlogo pri nastajanju semenčic

– ima vlogo pri delovanju ščitnice

– prispeva k ohranjanju zdravih las

– prispeva k ohranjanju zdravih nohtov

– ima vlogo pri delovanju imunskega sistema

– ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom

Vitamin A je v maščobi topen vitamin. Ločimo retinol, ki se nahaja v živilih živalskega izvora (jetra, ribje olje polenovke, jajčni rumenjak, mleko) in kartenoide, ki se nahajajo v živilih rastlinskega izvora (korenje, sladki krompir, paprika, špinača, marelice). V telesu se nekateri kartenoidi lahko pretvorijo v retinol, takšne imenujemo provitamini vitamina A (npr. beta-karoten). Karotenoidi lahko med drugim v telesu delujejo kot antioksidanti in tako ščitijo pred oksidativnim stresom. Vitamin A je na splošno pomemben za normalno rast, za delovanje imunskega sistema, delovanje vida, presnovo železa, za izgradnjo kože in sluznic in njihovo delovanje, nudi oporo pri reprodukciji in vpliva na razvoj celic in tkiv.

Razlogi za pomanjkanje vitamina A so predvsem uživanje premalo živil živalskega izvora, uživanje premalo maščob (manj kot 10 % dnevnega energijskega vnosa), zloraba alkohola, deficit železa (vpliva tudi na vitamin A) in dojenje (mleko mater z deficitom vitamina A). Zgodnji znaki pomanjkanja so slabši vid ponoči oziroma nočna slepota, slaba obrambna sposobnost organizma pred infekcijskimi boleznimi in poškodbe sluznic prebavil, dihal in reprodukcijskih organov (= slaba plodnost).

Pomembno je še omeniti hipervitaminozo vitamina A do katere pride, če dolgotrajno uživamo 2-4x potrebe po tem vitaminu. Do akutne zastrupitve lahko pride, če se dnevno uživa 90 mg vitamina A (priporočena dnevna vrednost je za odraslo osebo 0,8 mg) pri kateri pride do poškodb jeter, koža pa postane rumene barve. Nosečnicam se odsvetuje uživanje veliko z vitaminom A bogatih živil, saj lahko pride do poškodb ploda.

V telesu ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sodeluje v procesu tvorbe kolagena, ki je potreben za normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni, kože in zob, poznana pa je tudi njegova antioksidativna vloga, kar pomeni da ščiti strukture v telesu pred oksidativnim stresom. Vitamin C obenem prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema in zmanjšani utrujenosti oz. izčrpanosti. Pomemben je pri absorpciji in metabolizmu hranil. Tako npr. podpira absorpcijo nehemskega železa (iz živil rastlinskega izvora), prav tako pa tudi podpira obnovo reducirane (delujoče) oblike vitamina. Zaradi vseh funkcij v našem telesu je ta vitamin izrednega pomena za ohranjanje našega zdravja.

Glavna vloga vitamina E v človeškem telesu je njegovo antioksidativno delovanje. Varuje tkiva, ki so še posebej občutljiva na oksidacijo (koža, možgani, oči, jetra, prsa, testise). Zavira proces žarkosti maščob oz. ti oksidiranje maščob, zavira tudi nastajanje oksidiranega LDL (holesterol) v plazmi, kar zmanjšuje tveganje za nastanek arterioskleroze. V tej vlogi ga sicer podpirajo številni drugi zaščitni sistemi v telesu, tako encimski (npr. glutationperoksidaze, ki vsebujejo selen) kot neencimski (npr. vitamin C). Prispeva pa tudi k zaščiti celic pred oksidativnim stresom, ki ga povzroča povečano UV sevanje, kajenje, stres in drugi vplivi okolja.