Vitamin C

Po količini naj bi človek potreboval od vseh vitaminov, največ ravno vitamin C oziroma askorbinsko kislino. Pomanjkanje vitamina C se pokaže kot skorbut, včasih so za njim najbolj trpeli mornarji, ki so bili več mesecev na morju in niso imeli dostopa do sadja in zelenjave. Biološko aktivna oblika vitamina C je torej L-askorbinska kislina, ki je močan reducent. Rastline in večina živali lahko askorbinsko kislino sintetizirajo same iz glukoze preko vmesnih produktov. Slednjega procesa nekateri sesalci, vključno z ljudmi, niso zmožni, zato so zanje edini viri askorbinske kisline sveže sadje in zelenjava (paprika, citrusi, jagodičevje, zelena zelenjava,..), pozimi pa predvsem zelje in krompir. Kuhanje in toplotna obdelava vsebnosti vitamina C v živilih še zmanjšujejo, zato je predvsem sadje priporočljivo uživati surovo.

V telesu ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sodeluje v procesu tvorbe kolagena, ki je potreben za normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni, kože in zob, poznana pa je tudi njegova antioksidativna vloga, kar pomeni da ščiti strukture v telesu pred oksidativnim stresom. Vitamin C obenem prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema in zmanjšani utrujenosti oz. izčrpanosti. Pomemben je pri absorpciji in metabolizmu hranil.

Tako npr. podpira absorpcijo nehemskega železa (iz živil rastlinskega izvora), prav tako pa tudi podpira obnovo reducirane (delujoče) oblike vitamina. Zaradi vseh funkcij v našem telesu je ta vitamin izrednega pomena za ohranjanje našega zdravja.

Referenčne vrednosti za vnos vitaminov in mineralov navajajo za odraslo osebo nekje 100 mg vitamina C na dan. Potrebe so višje pri športnikih, kadilcih, nosečnicah in doječih materah ter bolnikih s kroničnimi boleznimi, zlasti pri uporabi kortikosteroidov. Zmanjšane vrednosti askorbinske kisline v krvi so ugotovili pri različnih vnetjih, virozah, po možganski kapi, pri alkoholnem hepatitisu, cirozi in karcinomu jeter, virusnem hepatitisu, sladkorni bolezni in arterijski bolezni koronarnih žil. Povečana potreba po askorbinski kislini se pojavi tudi pri stresu in različnih travmah, ker pride do padca koncentracije v krvi.

Askorbinska kislina poveča absorpcijo železa (Fe2+) v gastrointestinalnem traktu ter regulira privzem celičnega železa in njegov metabolizem. Askorbinska kislina ima vpliv na status zalog železa v telesu, a ne more privesti do kopičenja toksičnih vrednosti le-tega pri zdravih ljudeh. Rastlinsko hrano je smiselno uživati skupaj s hrano, bogato z vitaminom C, saj se le tako vsrka večji delež železa iz nje. Istočasno se ne sme piti pravega čaja in kave ter uživati soje, polnovrednih žitaric ali oreškov. To se predvsem toplo priporoča vegetarijancem in veganom.

Zaužito količino vitamina C je dobro povečevati tudi z leti, saj igra zelo pomembno vlogo pri nastajanju kolagena v telesu. Ko zaužijemo hrano, bogato z vitaminom C, se količina nastajanja kolagena lahko poveča kar za 6x!

Vitamin C je nujno potrebna snov za tvorbo kolagena v telesu, brez njega ga telo preprosto ne more proizvesti. V telesu se kombinira z različnimi aminokislinami, npr. glicin, lizin in prolin. Kljub temu, da ima naše telo lahko na voljo dovolj teh aminokislin, ki so nujno potrebne za gradnjo novega kolagena, ga brez zadostnih količin vitamina C ne more ustvariti.

Naše telo nenehno proizvaja kolagen za vzdrževanje in popravilo vezivnega tkiva, ki ga izgubljamo zaradi vsakodnevne obrabe in poškodb, ki jih povzročajo prosti radikali. Brez vitamina C je tvorba kolagena prekinjena, kar se lahko pokaže v številnih težavah po celem telesu (razpokana koža, bolečine v sklepih in mišicah, lomljivi lasje in nohti).

Toksičnost askorbinske kisline je relativno majhna, pri aplikaciji 2000 – 4000 mg vitamina C/dan se lahko pojavi iritacija gastrointestinalnega sistema. Najpogosteje se kaže kot trebušni krči in diareja, ki pa je posledica osmoze zaradi neabsorbirane askorbinske kisline.

Zgornja meja vnosa za vitamin C sicer ni določena, iz raziskav pa je razvidno, da količine okoli 1000 mg na dan večinoma ne povzročajo težav, je pa učinkovitost absorpcije vitamina C pri višjih vnosih od 1000 mg bistveno zmanjšana. Odvečen vitamin C se izloča z urinom ali blatom.