Železov kompleks

Železo predstavlja za človeka esencialni mikroelement, ki ga v organizmu najpogosteje primanjkuje. Vzroki za pomanjkanje so motnje v absorpciji železa, izgube s krvjo ali pomanjkanje železa v prehrani, ki jo uživamo. Izgubam krvi ter posledično železa so najbolj podvržene ženske v rodni dobi zaradi menstruacije, ob nesrečah (izguba krvi) in pa ženske v času nosečnosti, zaradi tvorbe posteljice (večje potrebe po krvi). Za pomanjkanjem železa trpi tudi skoraj polovica predšolskih otrok in preko 270 milionov otrok do 5. leta starosti.

V telesu je železo vezano na beljakovine ali pa v prosti ionski obliki. Načeloma teži k vezavi na beljakovine, saj je v prosti obliki prost radikal in povzroča oksidacijski stres (nujno potrebni antioksidanti!).

Ločimo hemsko in ne-hemsko železo. Hemsko najdemo v živilih živalskega izvora, ne-hemsko pa v živilih rastlinskega izvora. Absorpcija obeh je slaba, pa vendar je absorpcija in biološka uporabnost hemskega železa v primerjavi z ne-hemskim (5-10 %), višja in boljša (25-30 %). Prednost hemskega železa pred ne-hemskim je med drugim tudi ta, da ima hemsko železo svoj protein, ki je tam samo za hemsko železo in se nanj ne more vezati nič drugega, zato je absorpcija hemskega železa toliko boljša. Pri ne-hemskem železu pa je predvsem pomembno na kaj se veže v telesu – na spodbujevalce ali inhibitorje njegove absorpcije. Spodbujevalci absorpcije ne-hemskega železa so predvsem vitamin C, goveje in perutninsko meso, losos, svinjina in citronska kislina. Zaviralci ne-hemskega železa pa so jajčne beljakovine, kava, pravi čaj, polifenoli (žita in stročnice), fitati in preveliki odmerki cinka. Če se v telesu to železo veže na inhibitor, ki zavira njegovo absorpcijo, se bo na žalost izločil z blatom. Da se železo lahko veže na t.i. feroportin pa nujno potrebuje baker, če ga v telesu nimamo dovolj je tudi ta transport onemogočen. Hemsko železo teh težav nima, saj ima tako kot smo že omenili, čisto svoj protein za vezavo.

Telo železo v telesu shranjuje v mišicah, jetrih, vranici in kostnem mozgu. Osnovna vloga železa v telesu je prenos kisika do vseh živih celic. Največ ga vsebuje hemoglobin (barvilo rdečih krvnih telesc), mioglobin (rdeče barvilo v mišičnih celicah) ter nekateri encimi, nekaj železa pa telo hrani v obliki zalog.

Pogoste oblike železa uporabljene v prehranskih dopolnilih so železo II (Fe) in železo III (Fe2) oziroma železove soli – železov sulfat, železov glukonat in železov citrat. Veliki odmerki železovih soli lahko povzročijo neželene učinke na prebavila, kot so slabost in zaprtje. Obliki sulfat in citrat se tudi najslabše absorbirata v telesu, glukonat in fumarat že nekoliko bolje, najbolje pa glicinat. Oblike kot so železovi kelati (bisglicinat) in karbonil železo nimajo zgoraj omenjenih stranskih učinkov in se absorbirajo za 70 % bolje od prej omenjenih. Kelatne oblike železa imajo tudi kar 4x boljšo biorazpoložljivost od železovih soli (npr. železovega sulfata). Železov glukonat ima pa na primer dobro absorpcijo v telesu, vendar zelo nizko biorazpoložljivost elementarnega železa. Koncentracija železa v krvi je namreč odvisna tako od vnosa železa kot tudi od stopnje absorpcije in porabe železa v telesu.

Naš železov kompleks vsebuje 135 mg železovega bisglicinata, kar pomeni, da vsebuje kar 27 mg čistega elementarnega železa. Ima kar 4x boljšo biorazpoložljivost od ostalih oblik železa, za 70 % boljšo absorpcijsko sposobnost in je brez stranskih učinkov – prebavne motnje.

Ženskam v rodni dobi, ki imajo menstruacijo. Z izgubo krvi namreč izgubljajo tudi večje količine železa. Nosečnicam se količina krvi v telesu v času nosečnosti močno poveča, zaradi potreb ploda in tvorbe posteljice. Pomanjkanje železa v času nosečnosti poveča tveganje za umrljivostjo matere in dojenčka, prezgodnji porod in nizko porodno težo. Predvsem nedonošenčki, dojenčki z nizko porodno težo in dojenčki, katerih materam pomanjkanje železa, so zaradi svoje hitre rasti v nevarnosti pomanjkanja železa. Zato je pomembno, da imajo matere dovolj velike zaloge železa, saj ga izgubljajo tudi preko dojenja. Med ostalimi so tudi vegani in vegetarijanci izpostavljeni večjemu tveganju za pomanjkanje železa, saj iz prehrane uživajo le ne-hemsko železo iz rastlinskih virov, ki pa ima izdedno slabo absorpcijo (5-10 %). Do anemije pa lahko pride tudi pri nekaterih kroničnih bolnikih, predvsem pri tistih, ki trpijo za vnetnimi črevesnimi boleznimi, hematološkimi boleznimi in revmatoidnim artritisom. Vnetni citokini namreč porušijo homeostazo železa.

• vitamin B6 – prispeva k presnovi makrohranil, k normalnmu delovanju živčnega sistema in kognitivnemu razvoju, sodeluje pri presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob ter glikogena.
• vitamin B12 – ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk in prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Prispeva tudi k sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema in normalnemu psihološkemu delovanju ter ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.
• folna kislina – folat prispeva k nastajanju krvi in k zmanjševanju utrujenosti ter izčrpanosti. Ima tudi vlogo pri delitvi celic in prispeva k delovanju imunskega sistema, k presnovi homocisteina, sintezi aminokislin ter k normalnemu psihološkemu delovanju.
• baker – je pomemben za rast, imunsko obrambo organizma, zdravje kosti, dozorevanje rdečih in belih krvničk, presnovo železa, holesterola in glukoze, delovanje živčnega sistema, obarvanost kože in las, nastanek elastičnih in vezivnih tkiv ter zaščito celic pred oksidativnim stresom, obenem pa je gradnik encimov in beljakovin.
• cink – vključen je v več kot 100 encimatskih reakcij v telesu in ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, sintezi beljakovin, celjenju ran, zaščiti celic pred oksidativnim stresom, presnovi makrohranil ter vitamina A, kognitivnih funkcijah, sintezi DNK ter celični delitvi. Zink ima pomembno vlogo pri rasti in razvoju telesa, potreben je za okušanje in vonjanje, ter prispeva k ohranjanju zdravih kosti, vida, las, nohtov in kože. Sodeluje tudi pri vzdrževanju normalne ravni testosterona v krvi ter ima vlogo pri plodnosti in reproduktivnih funkcijah.